Omemba: Mojca Kumerdej

»Zgodba o nočnih ženskah je zgodba o izgubi, molku in krivdi, v kateri se kljub vsemu ne odreče strpnosti in medsebojnemu spoštovanju, morda celo ljubezni.«

»Zbirka Leteči ljudje je značilna zaradi slogovne raznolikosti in odprtosti.«

»Bralci v življenja protagonistov vstopajo 'in medias res', njihove zgodbe se jim razkrivajo postopoma.«

»Prehajanje med vidnim in nevidnim, tostranstvom in onstranstvom, nebom in zemljo, preskoki, preobrati in menjavanje perspektiv od nas zahtevajo precej angažmaja.«

»V osmih kratkih zgodbah v Gluhi sobi – paradoksalno – vrvi od glasov.«

»Svet v njih se zdi nekam čudno zmaknjen in grozljiv, sanjski, a zato nič manj možen, če ne tukaj in zdaj, pa v bližnji prihodnosti.«

»Kot je v pogovoru pred podelitvijo nagrade povedala Kumerdej, vedno znova stopa na ozemlje, ki je tudi njej neznanka.«

»Po njegovih besedah gre za zelo dobre, odlične, pogumne in čustveno intenzivne knjige, ki jih avtorsko odlikujejo drzni koraki.«

»Ne bom se več drsal na bajerju je roman, skozi katerega se preprosto zadrsamo.«

»Družba, kot jo slikajo, nima posluha za ženske, pripadnike skupnosti LGBTQA in starejše.«

»Nekateri se iz tujine vračajo na povojna območja, ki so jih v želji po mirnem življenju zapustili, drugi iščejo družinske korenine, tretji se v lastni državi počutijo kot tujci brez možnosti za zaslužek.«

»Gre za zelo dobre, odlične, pogumne in čustveno intenzivne knjige, ki jih avtorsko odlikujejo drzni koraki, čeprav jih 'na prvi pogled, čez palec' marsikdo ne bi uvrstil v prvo kategorijo slovenske sodobne literature.«

»To je povest o dobrih ljudeh, ki jih ni več, zato lahko živijo samo še v besedah in predmetih, a tudi zgodba o večno melanholični panonski pokrajini med Šalovci, Čakovcem in Soboto, v katero sta zgodovina in njen zločin zarezala strašno rano.«

»Pisateljica je izpisala pretresljivo, tudi srhljivo in strašno knjigo, a nenavadno globoko in lepo, kot bi nas vabila in opogumljala, naj nas ne bo strah vsega novega, hkrati pa pred nas postavlja najvišjo zahtevo, kako ohraniti lepo in dobro v človeku.«

»Začuda se celo zdi, da – glede na sodobne politične preference volivcev – roman, ki svari pred histerijo zaradi migracijskih tokov in strahovi pred virusi, a se odvija v daljni preteklosti, po izidu še vedno pridobiva aktualnost in pomen.«

»Z izzivom se je Erwin Köstler spopadel mojstrsko: skrajno zahtevno preklapljanje med pogovornimi in konjunktivnimi govoricami ljudstva in laičnimi filozofskimi refleksijami, cerkvenozgodovinskimi poročili in razpravami ter psovkami in sočnimi izrazi je prevajalcu uspelo prevesti brez vsakršne jezikovne, vsebinske ali literarne napake, čeprav je bilo prevajalsko delo v tem pogledu pravo minsko polje. Izvrsten prevod ne priča zgolj o izrazitem jezikovnem in socialnem čutu, temveč tudi o bogatem zgodovinskem in kulturnem znanju.«